Srce ima dve koronarni ali venčni arteriji, levo in desno. Ker se leva kmalu razdeli na dve veliki veji, v funkcionalnem smislu govorimo o treh koronarnih arterijah.
Bolezni srčnih žil so lahko različne. Daleč najpogostejša je t.i. aterosklerotična bolezen srčnih arterij. Je tudi tista na katero človek najpogosteje pomisli, kadar sliši besedo bolezen srčnih žil ali koronarna bolezen. Ateroskleroza je deloma naravni proces staranja žil, ki se kaže z odlaganjem maščob in kalcija v žilno steno, vnetnim procesom, razraščanjem veziva ter razpadom omenjenih tkiv in se začne že v mladosti. Če poteka hitro in vodi v ožanje svetline koronarnih arterij pa je to bolezenski proces.
Zožitve povzročajo t.i. aterosklerotični plaki, ki se hitro širijo in z ožanjem arterij preprečujejo normalen tok krvi skoznje. Posledica tega je pomanjkanje kisika in hranljivih snovi, ki jih srčna mišica potrebuje za svoje delovanje, na kar nas opozori bolečina v prsnem košu. Od razmerja omenjenih procesov in tkiv v aterosklerotični lehi je odvisna njena stabilnost. Če prevladujeta vezivo in kalcij so zožitve bolj stabilne, manjkrat počijo in počasi napredujejo. Govorimo o stabilni koronarni bolezni.

Če prevladujejo vnetje, maščoba in odmrlo tkivo, so take zožitve manj stabilne ali nestabilne in govorimo o nestabilni koronarni bolezni. Lahko počijo, na mestu razpoka pride do nastanka strdka, ki žilo popolnoma zapre. Takrat nastane srčna kap ali, strokovno, miokardni infarkt. Za opozorilo bralcem naj na tem mestu še enkrat povdarimo značilne znake in simptome ob srčni kapi. Če jih občutite ali se vam zdi, da jih občuti kdo v vaši bližini, je potrebno nemudoma poklicati nujno medicinsko pomoč na številko 112. V takem primeru se ne vozite sami do najbližje zdravstvene ustanove, pač pa počakajte na mestu na reševalno ekipo. Zaplet srčne kapi je lahko tudi smrtno nevarna motnja ritma, imenovana ventrikularna fibrilacija, ob kateri pride do nenadne srčne smrti. Če bi se pripetila vozniku s srčno kapjo med lastno vožnjo v bolnišnico ali zdravstveni dom bi v prometu ogrožal ne samega sebe, pač pa tudi druge udeležence. Samo premikanje ali fizični napor ob srčni kapi tudi zaradi povečane potrebe po kisiku srčne mišice, ki pa ga zaradi zapore že tako in tako primanjkuje, še dodatno povečan tveganje in verjetnost za razvoj smrtno nevarnih motenj srčnega ritma. Torej, če občutite bolečino v prsnem košu, ki je huda, stiskajoča ali pekoča, ki ne poneha in se širi proti L roki ali vratu (včasih desni roki) in ob tem tudi težje dihate, pokličite 112 in počakajte na mestu do prihoda reševalne ekipe, ki vas bo ustrezno oskrbela.

DIAGNOSTIKA KORONARNE BOLEZNI

V primeru suma na koronarno bolezen vas bo osebni zdravnik napotil v kardiološko ambulanto za nadaljnjo obravnavo. Kardiolog vas bo napotil na različne preiskave. V primeru majhnega suma na koronarno bolezen vas bo tako napotil najprej na eno izmed preiskav, kjer se ob obremenitvi ugotavlja ali bi dejansko lahko šlo za koronarno bolezen ali ne. To so t.i. neinvazivne preiskave, torej take pri katerih ne posegamo v telo. So manj nevarne v smislu stranskih učinkov, vendar pa tudi manj zanesljive, ker samo posredno kažejo na možnost koronarne bolezni. Če jih na hitro naštejemo. Obremenitveno testiranje na kolesu ali cikloergometrija je daleč najpogostejša preiskava za ugotavljanje možne koronarne bolezni. Preiskovanec vozi sobno kolo, ob tem ima na prsnem košu nameščene EKG elektrode, ki spremljajo srčno aktivnost. Preiskovalec povečuje stopnjo obremenitve. V primeru koronarne bolezni se na EKG zapisu pri določeni stopnji obremenitve pokažejo spremembe, ki so značilne za stanje, ko ima srce pomanjkanje kisika za delovanje. Pri ljudeh, ki iz takšnega ali drugačnega razloga ne bi mogli zadovoljivo sodelovati pri preiskavi s kolesom se lahko poslužimo t.i. perfuzijske scintigrafije srčne mišice. V telo preiskovanca se vbrizga sredstvo, ki vsebuje radioaktivne delce, nakar se doda še zdravilo, ki ojača delovanje srčne mišice. Prsni koš preiskovanca se nato snema s posebno kamero, ki zazna radioaktivne delce, ki se kopičijo v srčni mišici. Preiskovalec iz posnetkov oceni kakšno je delovanje srčne mišice in zmanjšano delovanje posameznih regij in tako napove kakšna je verjetnost, da gre za zožitev te ali one koronarne arterije. Podobno se lahko preiskuje izpad aktivnosti srčne mišice s pomočjo obremenitvenega ultrazvoka srca ali pa opazuje srčne arterije in morebitne zožitve z računalniško tomografijo z uporabo kontrastnega sredstva (CT koronarnih arterij). Če katerakoli od teh preiskav pokaže na dejansko možnost obstoja koronarne bolezni pri določenem bolniku ali če kardiolog že iz zgodbe bolnika postavi močan sum na koronarno bolezen, pa bolnika napoti na invazivno srčno diagnostiko (link na to podstran). Ker te preiskave niso možne brez poseganja v telo imajo lahko določene, sicer redke, vendar potencialno nevarne posledice, je potrebno dobro pretehtati ali jih bolnik potrebuje ali ne. V primeru, ko zdravnik meni, da jih potrebuje, se mora s preiskavo seveda strinjati tudi bolnik.